Pravila igre pri uveljavljanju bolniškega staleža so postala znatno strožja.
Spremembe zakonodaje in uradna navodila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prinašajo rigorozne časovne okvirje, znotraj katerih mora delavec obvestiti tako svojega osebnega zdravnika kot tudi delodajalca. Marsikdo se ne zaveda, da opustitev formalnega obveščanja ali zanašanje na "ustne dogovore" v praksi pomeni tveganje za izgubo pravice do nadomestila plače, v najslabšem primeru pa lahko vodi celo do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V nadaljevanju pojasnjujemo, kakšni so zakonski roki in kako morate ravnati, da pravno povsem zavarujete svoj položaj.
Javljanje zdravniku: Novi 3-dnevni rok je absoluten
Skladno z navodili ZZZS mora zavarovanec osebnega zdravnika o nastopu bolniške odsotnosti obvestiti takoj, ko nastopijo razlogi, oziroma najpozneje v treh dneh od začetka zadržanosti. Pravna težava nastane, ker osebni zdravnik ne more in ne sme odobriti bolniškega staleža za nazaj, če za to ni imel pravočasne informacije ali medicinske dokumentacije.
Če zbolite v petek, zdravnika pa o tem obvestite šele naslednji četrtek, vam ZZZS za nazaj eBOL (elektronskega bolniškega lista) ne sme izdati. Če zdravnik ne odpre bolniškega staleža od prvega dne vaše dejanske odsotnosti, boste za tiste dni ostali brez nadomestila plače. Še huje: pri delodajalcu boste imeli neopravičene dneve odsotnosti. Ker so telefonske linije v zdravstvenih domovih pogosto kronično zasedene, je pisno obvestilo (poslano po e-pošti ali prek uradnega portala ambulante) edini zakoniti dokaz, da ste svojo dolžnost opravili znotraj 3-dnevnega roka.
Pravni nasvet: Tudi če vaš zdravnik tisti dan ne dela ali je odsoten, poslano pisno obvestilo na naslov ambulante velja kot pravočasno sprožen postopek, ki vas ščiti pred zamudo roka.
Javljanje delodajalcu: Strogo pravilo do 9. ure zjutraj
Zavezujoča dolžnost delavca v razmerju do delodajalca urejajo nova pravila ZZZS in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delavec mora delodajalca obvestiti o svoji odsotnosti in o razlogih zanjo najkasneje do 9. ure tistega dne, ko začne odsotnost. Edina izjema so objektivni razlogi (npr. nenadna hospitalizacija, huda nesreča), ko mora delavec obvestilo posredovati takoj, ko mu zdravstveno stanje to dopušča.
Številni delavci delodajalca obvestijo šele po nekaj dneh ali pa se zanašajo na to, da so poslali zgolj kratko, neformalno SMS sporočilo sodelavcu. V primeru zaostritve odnosov lahko delodajalec sproži postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če delavec pet zaporednih delovnih dni ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca (110. člen ZDR-1). Brez pisnega, dokazljivega obvestila je delavec na sodišču v izjemno slabem dokaznem položaju.
Zaščitite se z dvotirno komunikacijo
Da bi se izognili pravnim in finančnim nevšečnostim, morate ob nastopu bolniške odsotnosti vzpostaviti dvotirno pisno komunikacijo. Zdravniku morate poslati formalno obvestilo z vsemi identifikacijskimi podatki, ki služi kot uradna vloga za odpiranje staleža, delodajalcu pa poslati strukturirano obvestilo, ki jasno navaja razlog (bolezen, poškodba pri delu ali nega), predviden čas odsotnosti ter potrdilo, da je bil o tem obveščen tudi zdravnik. Zgolj na ta način boste imeli v rokah neizpodbita dokazila, da ste ravnali zakonito, skrbno in pravočasno.
Obe obvestili si lahko izdelate preko zgornjih obrazcev.
Povežite se z nami...
Koristne povezave v zvezi s člankom:
Brezplačni pravni članki in priročniki:
Koristni pravni dokumenti in pogodbe:
Dokumenti:
Rubrike na Informiran.si:
Pravna pomoč:
